Kako AED deluje?

Strokovni kotiček – za željne znanja.

Da bi razumeli delovanje AED, si bomo najprej na grobo ogledali anatomijo in fiziologijo delovanja srca.

Zgradba in delovanje srca:
anatomijasrca1
Srce je posebna mišica, ki leži v prsnem košu. Zgrajena je iz štirih votlin. Dveh preddvorov (atrijev) in dveh prekatov (ventriklov). Osnovna funkcija srca je, da se votline srca izmenično krčijo in sproščajo, tako da poganja kri po celem telesu po žilah, ki izhajajo iz srca (arterije) in vanj prihajajo (vene). V minuti se tako srce normalno enakomerno skrči od 60 – 100-krat. Ima svoj lastni ritem, ki ga pridobiva po posebnih živčno-mišičnih vlaknih, ki so razpredena po celem srcu in prevajajo električne impulze, ti povzročijo krčenje mišice, čemur rečemo prevodni sistem srca.
Ko gre nekaj narobe.
Če se prevodni sistem srca iz kakršnegakoli razloga pokvari, to pomeni, da električni impulzi ne bodo morali več enakomerno potovati po srcu, zato bo izgubilo svoj ritem. Najpogostejši vzrok za take motnje je bolezen žil v srcu (ateroskleroza), ko se v stene žil zaradi nezdravega načina življenja naberejo neželene snovi in jo zamašijo. Če se katera od žil zamaši popolnoma, to pomeni, da del srca ostane brez krvi in odmre – temu rečemo srčni infarkt. Takšna bolezen lahko povzroči izgubo lastnega ritma srca, čemur pravimo aritmija.
Aritmij poznamo veliko vrst, smrtno nevarni sta dve.
  1. Ventrikularna fibrilacija (VF; migetanje prekatov). Srčna mišica se okvari na takšen način, da nima več nikakršnega usklajenega ritma, ampak samo neusklajeno migetanje obeh prekatov, ki ne črpata več krvi.
  2. Ventrikularna tahikardija brez pulzov (VT; prehitro utripanje prekatov). Srce se prične krčiti s tako hitrostjo, da ne more prečrpati nič več krvi.

Obema tema stanjema rečemo tudi zastoj srca in ju pozdravi samo električni sunek (defibrilacija) in nič drugega (masaža, zdravila…).

Zakaj je to nevarno?
Ko srce izgubi svoj ritem do take mere, da ne more več črpati krvi, ostane celo telo brez dotoka sveže krvi polne kisika. Kar pa največjo težavo povzroči v možganih, ki brez krvi in kisika preživijo samo nekaj minut. Nato se pričnejo nepopravljivo okvarjati. Posledično se lahko zgodi, da bomo človeka po nekaj minutah oživeli, vendar bo imel hude možganske okvare. Bistvo tega je, da hitro pričneš z oživljanjem.
Zakaj potem oživljati?
Če se srce ustavi, ga s pritiski na prsni koš stiskaš ti z lastnimi rokami. Kar pomeni, da takrat črpa kri po telesu. Ne toliko, kot če deluje samo, vendar v možgane priteka dovolj sveže krvi, da se bodo le ti pričeli okvarjati kasneje. Torej podaljšuješ čas do okvar in višaš možnosti za preživetje. Z umetnim dihanjem pa v telo žrtve dovajaš še več svežega kisika, ki ga je v tvojem izdihanem zraku veliko in ga s stiski potisneš do možganov.
Kaj pa AED?
Če je v srcu ena od hudih aritmij (ventrikularna fibrilacija ali ventrikularna tahikardija brez pulzov), tega ne prekine nič drugega kot električni sunek. S stiski sicer z lastnimi rokami stiskaš srce, ne bo pa srce začelo samo od sebe biti. Zato rabi močan električni sunek, ki ga »resetira« in spravi nazaj v svoj normalni ritem. Drugače povedano, če srce fibrilira, ga želimo spraviti ven iz fibrilacije – torej defibrilirati. Od tod izraz defibrilator.
Če torej vemo, kje je srce, kakšen je problem srčnega zastoja in kakšno je zdravljenje, postane smiselno, da namestiš elektrodi tako, da je srce med njima (pod desno ključnico in na levo spodnjo stran prsnega koša). Tako poteka tudi električna srčna os. Z močnim sunkom elektrike prekineš neorganizirano krčenje.
Zakaj po sunku sploh še stiskati prsni koš?
Če se je srce zaustavilo ali je preživelo eno od hudih aritmij, je od tega dogodka tako »utrujeno«, da ne prične v trenutku biti s polno močjo, ampak le to doseže šele postopoma. Do takrat je pomembno, da mu stisi prsnega koša še pomagamo (stanju rečemo strokovno stunning). Z oživljanjem prenehamo le, kadar so prisotni očitni znaki življenja (dihanje, premikanje, goltanje…)!
Idealen scenarij?
Pomembno je, da pri neodzivni žrtvi, ki ne diha, nemudoma pričnemo z temeljnimi postopki oživljanja. Menjaje 30 pritiskov na prsni koš z 2 vpihoma skozi žrtvina usta. Ko kdo prinese AED, naj ga prižge, pripravi elektrodi, ti nato takoj prekineš oživljanje, namestiš elektrodi in slediš navodilom, ter vztrajaš pri oživljanju menjaje z stiski in električnimi sunki ,dokler žrtev ne zadiha, dokler zmoreš ali dokler ne pride reševalna ekipa.
 

VIRI:
www.erc.edu
Ploj T. Temeljni postopki oživljanja z uporabo avtomatičnega defibrilatorja. Ljubljana: IATROS, 2006.

http://en.wikipedia.org/wiki/Automated_external_defibrillator

http://www.kardiologija.in.rs/fiziologija%20srca.htm